Obiskali smo tovarno Žito-Gorenjko v Lescah, kjer smo se posladkali in obiskali zelo gostoljuben vrtec, kjer smo izvedeli marsikaj o belih čarovnicah in vrtnarjenju.
Imeli smo plesno dopoldne z Miki plesno šolo.
Včasih je potrebno poskrbeti tudi za okolico vrtca.
Med rolanjem nismo pozabili na požirek vode za okrepitev.
Imeli smo tečaj rolanja, ki je trajal pet dni.
Pred tečajem rolanja smo s pomočjo reševanja nalog ponovili znanje o varnem in zdravem bivanju na soncu.
Ustvarili smo prekrasne spominčice.
Sledil je šahovski turnir za predšolske otrok. Za šahovnicami je sedelo 14 otrok. Vsak otrok je prejel zlato figuro in sponzorsko darilo Zavarovalnice Triglav. Šahovski turnir bomo ponovili na Žabčkov dan.
Sledila je Olimpijada…že drugo leto je uspelo, da smo opravili naloge in na koncu smo bili vsi zmagovalci.
V soboto, 09. 05. 2015 smo imeli na Florjanovem sejmu najprej plesni nastop. Prikazali smo gibalno igrico Navsezgodaj zjutraj.
V Centru Ivana Hribarja smo razstavili dva izdelka.
Še malo pa bomo lahko več časa preživeli na igrišču ob šoli.
Čas je napočil, da pripravimo ples za nastop. Toliko različnih plesov in vsi so tako zabavni.
Končno smo zaključili z našim največjim izdelkom.
Za razstavo smo naredili 64 kvadratov, še dobro da je bil bel papir, tako smo jih le 32 pobarvali na črno.
Pripravljamo se na šahovske turnirje za najmlajše otroke.
Reševali smo zelo težke nalogo, ki so nam jih poslali iz CICI VESELE ŠOLE. Vsi smo uspešno rešili vse naloge in dobili priznanje za znanje.
Z lutkami smo odigrali Muco Copatarico.
Včasih pride trenutek, ko je čas za veselje in ljubezen brez razloga ali praznika.
Malo se igramo v igralnici in malo na igrišču.
Ustvarili smo si pisane dežnike, ki so popestrili našo igralnico in upali, da jih ne bomo potrebovali na naših prihodnjih izletih.
Doživeli smo svojo prvo vožnjo z vlakom v Domžale. Bilo je nadvse prijetna vožnja, saj vožnja ni bila predolga in tudi vreme nam je bilo naklonjeno.
Tik pred zdajci smo izvedeli, da nas ne bo sprejela go. knjižničarka, ker je zbolela, vendar smo vseeno raziskali knjižnico po dolgem in počez. Vzgojiteljica je prebrala knjigo Moj dežnik je lahko balon (S. Makarovič) in odkrili smo šahovnico velikanko ter mnogo zanimivih igrač.
Barvali smo in izdelali pisane kokoške.
Obiskovali smo Iana, kjer smo si ogledali krmilnico, kameno sol in prekrasno urejen vrt.
TUDI V MESECU MARCU SE JE DOGAJALO PRI LISIČKAH
Največji poudarek smo namenili bivanju na prostem. Vreme nam je bilo nekajkrat naklonjeno in lahko smo preverili uporabnost igrišč.
Prišli smo prvi na ogled predstave Zaljubljeni žabec.
Obiskala nas je gospa Saša Zupan, od Matija mamica, ki nam je pokazala, kako vse se lahko še igramo in nam povedala veliko zanimivega in poučnega. Na koncu pa je sledilo prepevanje ob igranju na kitaro.
Ta mesec smo malo več likovno ustvarjali, saj smo bili zadolženi, da pomladno obarvamo galerijo. Ob zaključku Pravljičnega palčka smo na novo ilustrirali pravljico Neredko! (Nina M. Hrovat) in jo poslali na razstavo v knjižnico Domžale.
Ponovno nas je obiskala gospa Nataša Jeras iz zdravstvenega doma Domžale, ki nas je ponovno preko zgodbice naučila pravilne skrbi za zobe.
Ogledali smo si dve gledališki predstavi. Najprej smo si ogledali Mačke iz visoke družbe in po kratkem odmoru je sledila zgodba Bobek in barčica.
Obiskali smo Mestni muzej v Ljubljani. Spoznali smo dom nekoč. Seznanili smo z raznimi hišnimi opravili.
Na vrtčevski ploščadi smo imeli pravo skakalnico, kjer smo preverili svojo skakalno talentiranost pod okriljem gospoda Francija Petka.
V ZIMSKEM ČASU SMO SPOZNAVALI SOLIDARNOST
svoj prispevek so dodali starši, ki so otroke spodbujali s svojim zgledom.
Med drugim smo ustvarili mini proizvodnjo in naredili veliko različnih modrih srčkov in s tem pomagali drugim otrokom.
Pogovarjamo se o tem, kako skrbimo, da ostanemo zdravi. Pogosto nas obišče gospod Jan Brajer, ki nas spodbudi za zdravo prehrano in za nas je pripravil dejavnost, kjer smo z modro svetlobo preverili, da popolnoma drži, da se je potrebno temeljito skrbeti za čistočo rok. Pokazal je trike umivanja in nam pripravil zanimivo predstavitev v pedagoški sobi.
Nismo pa pozabili nase, tako smo uživali nekajkrat na snegu, poglobili znanja družabnih iger in bili gibalno aktivni, da bomo lahko spomladi raziskovali okolico.
Vzgojiteljice so nam popestrile dopoldne z vedno na novo zanimivo predstavo Muco Copatarico ( E.Peroci).
Valentinovo: na ples smo se dolgo pripravljali, tako kot na ogled mladinskega filma Kekec. Vstopnice smo podarili še skupini Metuljev in imeli obenem imeli še druženje in spoznavanje mlajših vrstnikov.
Imeli smo tudi pustno rajanje.
OBISKALI SMO HIŠO EKSPERIMENTOV
Bilo je poučno in zanimivo. Ob igri smo osvajali nova znanja.
Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj!
(Svetlana Makarovič)
Dogajanje:
V veseli december nas je odpeljala zgodba o jelki, ki smo jo okrasili:
Naslednji dan smo postavili jelko v telovadnici in imeli skupno druženje ob prepevanju pesmi:
V ponedeljek smo posejali božično žito:
Za popestritev dneva smo si izbrali grajski dan. Za ta namen smo naredili krone in se drugače oblekli. Imeli smo srednjeveški ples in kosilo smo pojedli na galeriji. Grajski dan bomo ponovili.
Zahvaliti se moramo Zavarovalnici Triglav, ki nas je obdarila s promocijskim materialom.
Uživali smo v ustvarjanju različnih izdelkov:
Tudi letos nas je obiskal Dedek Mraz. Pred njegovim prihodom so vzgojitelj in vzgojiteljice pripravile predstavo Muco Copatarico (E. Peroci).
Darila so nas razveselila:
Mesec spremlja rajanje, vendar nismo pozabili na šport in šah:
Obiskal nas je g. Brajer, ki se je z nami pogovoril o prehrani. Pogovor je bil zanimiv, vendar se vsi strinjamo, da si je včasih potrebno privezati dušo, zato smo obiskali Pekarno Jurček, kjer smo si ogledali pripravo piškotov in se posladkali z njihovimi dobrotami.
Ob koncu vsem želimo le še vesel Božič in srečno novo leto 2015!
Lisičke in vzgojiteljici Simona Pirc Jenko in Metka Urankar
VZGOJITELJICA: SIMONA PIRC JENKO
POMOČNICA VZGOJITELJICE: METKA URANKAR
LISIČKE IN PIKAPOLONICE NA JESENSKEM UŽIVANJU NA KMETIJI
V sredo, 15.10.2014 ob osmi uri smo se odpeljali na naše prvo letovanje proti Čateni Ravan, kjer so nas čakali gostoljubni domačini, ki so tri dni pod svojo streho vzeli 35 otrok starih od štiri do pet let in pet vzgojiteljic. Ob prihodu smo se najprej dobro okrepili za raziskovanje kmetije. Pot nas je najprej vodila v hlev, kjer smo prešteli število glav in z zanimanjem vtikali noske v zajčnik. Iz hleva nas je pot vodila na igrišče z mnogo igrali, med igranjem so otroci v trojkah odhajali na jahanje kobile Miše. Med jahanjem smo naredili fotografije za spomin in izvedeli, da je kobila Miša pogosteje fotografirana kot angleška kraljica. Nas je pa že čakala vožnja s traktorjem in košnja trave. Pokazali smo delavne navade in kmalu smo imeli na traktorju dovolj trave za živali. Odpeljali smo se nazaj do hleva, kjer smo hitro nahranili živali, ker smo morali na večerni kres. Ob toplem ognju smo nekaj časa namenili druženju in tako lažje prestali čas do večerje. Dan je bil dolg in utrujenost je doživela vrhunec po večerji, tako da večina otrok ni slišala konca pravljice. Zjutraj smo si vzeli čas, tako smo imeli zajtrk šele ob pol devetih, po njem smo reševali miselne naloge in se ob deseti uri odpravili proti Staremu vrhu, kjer nas je čakala malica in igrišče. Izkoristili smo sončne žarke in se vrnili šele tik ob poznem kosilu. Po kosilu smo si vzeli čas za umirjene družabne igre in uživanje na igrišču. Kmalu se nam je pridružil gospodar, ki nam je naložil novo opravilo. Pot nas je vodila v sadovnjak, kjer smo ponovno pokazali, da zmoremo, tako da je bilo kmalu dovolj jabolk za izdelavo mošta. Pred tem smo si ogledali mlin za mletje moke. Pogledali smo si različna žita in delovanje mlina. Sledila je izdelava sladkega jabolčnika, ki se je zelo prilegel pred malico. Po njem je sledil kratek sprehod pred večernim delom v hlevu. Molža krave je bilo dolgotrajno opravilo, saj se je večina otrok odločila, da poskusi priskrbeti mleko za večerjo. V hlevu smo odkrili ježka, ki nas je pritegnil in z zanimanjem smo opazovali njegovo premikanje medtem, ko je iskal nov prostor za počitek. Sprejeli smo vabilo sosedov in si pred večerjo ogledali sosedov hlev. Ponovno smo videli kobilo Mišo, ki smo jo jahali in na novo spoznali oslico Mono. Pohiteli smo z večerjo in z večerno nego, ko nas je čakal kratek večerni ples v pižamah, nato pa še pravljica, ki jo večina ni več poslušala. Zjutraj nas je čakalo še eno opravilo. Po zajtrku smo spoznali sestavine za testo in naredili testo za naš kruh. Med čakanjem na naslednji korak smo ostali za krušno pečjo, saj nam vreme ni bilo več naklonjeno. Čas nam je vseeno hitro minil, saj smo se dobro pripravili na slabo vreme in imeli smo polne zabojev igrač in likovnih pripomočkov. Pred kosilom je vsak otrok naredil kruh za domov in se pričela se je priprava na odhod. Po kosilu je bilo dovolj časa še za kratko risanko in nato je napočil čas slovesa. Na nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal domov. Na kmetiji smo doživeli veliko nepozabnih trenutkov, ki se jih bomo za večno vtisnili v spomin. Simona Pirc Jenko