Prvič v vrtec

Avtorica: Olga Bernik Zor

Družina otroku pomeni varno zavetje, srečo, toplino, ugodje, stabilnost.

Za nekatere naše najmlajše pa je čas, ko iz tega varnega zavetja pridejo v vrtec, zelo pomemben del njihovega življenja in življenja vse družine.

Otrok se ob vstopu v vrtec sreča z novimi osebami, navadami, s kopico sprememb, novih občutkov in doživetij, novih vrstnikov.  S seboj od doma prinese določene spretnosti, vseh spretnosti, ki so potrebne za njegovo dobro počutje v vrtcu, pa zagotovo nima. V otroku se nakopiči veliko nasprotujočih si mnenj. Starši,  ki otroku na začetku nudijo čim več opore, pozitivno vplivajo na  razvijanje spretnosti, ki jih bo potreboval, da se bo v vrtcu razvijal v vseh smereh in se pri tem zabaval in dobro počutil.

Približno do tretjega leta starosti otroka z besedami ne moremo pripraviti na starševsko odsotnost, ker se pri otroku še pojavlja strah pred izgubo (separacijski strah). Otrok doživlja svet okoli sebe tudi skozi doživljanje svojih najbližnjih, kar pomeni, da če je strah mamo, je strah tudi njega. Otrok je čustveno navezan na svoje starše. Želi jih imeti v svoji bližini, še posebno v novem okolju.  Otrok se bo v vrtcu dobro počutil šele takrat, ko bo nabral dovolj izkušenj in bo prepričan, da se starši vedno vrnejo ponj in da ga imajo radi kljub temu, da ga puščajo v vrtcu. Zato je v prvem starostnem obdobju postopno uvajanje otroka v vrtec še toliko pomembnejše.

Po tretjem letu starosti pa otrok že razume, da ljudje, ki jih ima rad, obstajajo tudi takrat, ko jih ni v njegovi bližini.

Uvajanje je lahko daljše ali krajše. Vsak otrok se uvaja na svoj način in v svojem tempu, zato naj vas ne skrbi, če je uvajanje vašega otroka nekoliko daljše.

SODELOVANJE STARŠEV IN STROKOVNIH DELAVK OB UVAJANU

  • Zelo pomembna je izmenjava informacij med starši in strokovnimi delavci vrtca. Priporočamo vam, da se oglasite na individualno srečanje z vzgojiteljico vašega otroka. Na individualnih srečanjih opišite vzgojiteljici otrokove navade pri spanju, hranjenju, oblačenju, navajanju na samostojnost … Vsaka drobna navada je pomembna.
  • Starši se pred prihodom otroka v vrtec z otrokom veliko pogovarjate o vrtcu. Lahko ga pridete tudi pogledat in spoznate otroke na igrišču.
  • Otroku povejte, kdo vse ga v vrtcu pričakuje, katera bo njegova skupina, s kom se bo igral, ustvarjal.
  • Razložite svojemu otroku, koga bo še srečal v vrtcu.

 ČAS UVAJANJA

Uvajanje poteka v dogovoru z vzgojiteljico vašega otroka. Dobro je prihraniti nekaj dni dopusta, saj je v času prilagajanja otrok v vrtcu le kratek čas. Čas prisotnosti v vrtcu potem počasi podaljšujemo in krajšamo čas prisotnosti starša. Tako pri otroku postopoma razvijemo zaupanje do novih oseb in okolja. Izkušnje nam pokažejo, koliko časa za uvajanje potrebujejo otroci, predvsem tisti

  • ki so zelo močno navezani na svoje bližnje,
  • ki so plahi, tihi, občutljivi,
  • ki imajo malo izkušenj z drugimi otroki,
  • katerih starši imajo slabe izkušnje iz vrtca,
  • so stari manj kot tri leta.

KDO OD STARŠEV NAJ BO PRI UVAJANJU

O tem, kdo bo prve dni spremljal otroka v vrtec, se starša dogovorita, preden je treba na pot. Pomembno je, da otroka uvaja oseba, s katero ima dober in ne preobremenjen odnos. Običajno je to mama, se je pa že izkazalo, da se otrok  laže  in hitreje navadi na  spremembo ob očetu. To se dogaja takrat, ko mama ločitev od otroka težko sprejme ali pa jo razume kot izgubo.

ODZIVI OTROK

Otroci  se na vstop v vrtec odzovejo različno.  S svojim vedenjem nam sporoča, da potrebuje več pozornosti in časa:

Ob prihodu v vrtec

so lahko jutranja poslavljanja boleča, otrok tudi joka in si želi domov.
 Doma

  • je morda nekoliko bolj občutljiv in razdražen,
  • želi imeti starše ob sebi,
  • je zaspan, utrujen,
  • postane manj odporen, bolj dovzeten za razne bolezni,
  • noče govoriti o vrtcu, kadar želimo, da nam o njem pripoveduje.
  • V skupini
  • se ne vključuje v igro, samo opazuje, ne želi kontakta z vzgojiteljico in ostalimi otroki,
  • je občutljivejši, vsaka sprememba ga hitro vznemiri,
  • je neprijazen do drugih otrok,
  • odklanja hrano in spanje,
  • ponovno začne lulati in kakati v hlačke.
  • Ob prihodu staršev
  • ponovno joka, tokrat od olajšanja,
  • odklanja kontakt s starši – zamera, ker ste ga pustili v vrtcu (to vas ne sme prizadeti, počakajte in prišel bo k vam).

NASVETI V POMOČ STARŠEM

  • Vstop v vrtec je za otroka velika sprememba, zato ni priporočljivo uvajanje dodatnih sprememb ali ukinjanje nekaterih že znanih navad (navajanje na kahlico, odvzem dude, nova soba …).
  • Otroka tudi ni priporočljivo uvajati takoj po preboleli bolezni.
  • Dobro je, da ima otrok v vrtcu nekaj, kar ga potolaži. Skupaj s svojo priljubljeno igračko, ninico … se bo lažje ločil od vas, saj mu bo dajala občutek varnosti v času vaše odsotnosti. Z igračko bo lahko komuniciral.
  • Pri uvajanju se starši aktivno vključite v dogajanje v skupini, igrajte se in bodite svojemu otroku zgled.
  • Pogovarjajte se z vzgojiteljico in otroki. Vaš otrok bo čutil, da vrtcu zaupate. Tudi on bo postal zaupljiv.
  • V obdobju uvajanja naj otrok čuti skrb, ljubezen in razumevanje staršev. Do otroka bodite potrpežljivi, če se vede drugače, sicer bo otrok vašo nestrpnost doživel kot lasten neuspeh.
  • Skušajte ustvariti stalen ritem prihodov in odhodov, saj to daje otroku občutek varnosti in zaupanja – držite se obljub.

STARŠI!

Stiske, ki jih boste na začetku vi in vaš otrok doživljali, so povsem naraven pojav. Pogovarjajte se o njih, povejte otroku svoja občutja. Zaupajte vase, v svoje odločitve, v svoje srce, zaupajte svojim otrokom, dovolite jim, da odidejo od vas, a hkrati bodite z njimi. Zaupajte strokovnim delavkam vrtca, ki bodo vašega otroka upoštevale kot osebo, spoštovale in negovale njegov karakter, njegove potrebe in želje.

Najpomembnejše, kar lahko starši naučijo svoje otroke, je, kako shajati brez njih.

(Frank A. Clark)