Članki

18. 12.2015

SPODBUJANJE MISELNEGA RAZVOJA OTROKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

Otrokov miselni svet se razvija v podpori čustvenega in socialnega okolja, ki nudi otroku podporo in vrednotenje njegovih izkušenj, ki se zberejo v paleto njegovega doživljanja in odzivanja na svet okoli njega.

Povezava nevrofiziološke znanosti in edukacijskih ved odpira nova spoznanja o učenju otrok v predšolskem obdobju. Inteligentnost ni odvisna le od števila živčnih celic, ampak tudi od števila povezav med nevroni. V predšolskem obdobju sta hitrost tvorjenja povezav in število ustvarjenih povezav med nevroni neprimerno večja kot po sedmem letu starosti (do sedmega leta starosti se razvije že 70% nevronskih povezav). V možganih se ustvarjajo  nove povezave in nastajajo mreže povezav, nastajajo novi centri; medtem ko neaktivni nevroni odmirajo in neaktivne poti ugasnejo. Od stimulacije nevronov v zgodnjem otroštvu je odvisno, ali bo otrok kasneje uresničil biološke potenciale ali ne. V kolikšni meri lahko pomagajo odrasli?

Starši imajo pri tem bistveno vlogo z učenjem otroka skozi vsakdanje dejavnosti; tudi vzgojitelji v vrtcu, ki naj poleg izvajanja stimulativnih dejavnosti skozi igro otrok, starše usmerjajo v dejavnosti z otrokom, ki omogočajo pravilen razvoj otrok. Pomembno je, da v predšolskem obdobju v vsakodnevno delo vnesemo elemente, ki dokazano stimulirajo miselni razvoj otrok, pa tudi specifične vaje, ki razvijajo koordinacijo gibov in motoriko (npr. kolebnica, frnikole) ter tako preprečujejo motnje koncentracije in pozornosti pozneje v življenju. Enako pomembno je razvijati hitrost razmišljanja in sklepanja (funkcionalno znanje),  s čimer spremljamo otrokovo nadarjenost.

Pri tem je pretirana skrb za otroka lahko velika ovira pri razvoju njegovih potencialov, ki jih je kasneje v življenju težko nadoknaditi. Pretirana zaščita otroka (npr. otroku ne dovolimo, da pleza, da se umaže, da se igra npr. s posodo v kuhinji, z vodo, ipd.), ki izvira iz strahu staršev, da se otrok ne bi poškodoval ali zbolel. Tudi pretirano dopuščanje otroku stvari, ki niso v njegovo korist (tablice, telefoni, puščanje otroka ob strani pasivnega ali da se veliko igra le sam ipd.), ne spodbujajo otrokovega miselnega razvoja, niti ne bogatijo njegovih čustvenih in socialnih izkušenj. Otroci se učijo na vsakem koraku.

Raziskave so pokazale, da je aktivno angažiranje staršev in vzgojiteljev pomembnejše za razvoj otrokovega potenciala kot pa izobrazba oz. sposobnosti (IQ) staršev. Ne zaobjema pa samo količine časa, ki ga preživimo z otrokom, temveč tudi poseben slog učenja, ki temelji na pobudi in dejavnostih samega otroka. Dejstvo je, da osebe, ki preživijo veliko časa v skupni aktivnosti z otrokom (skupno branje, iskanje informacij v knjigah, skupno kuhanje, itd…), pomagajo pri razvoju njegovih zanimanj, odgovarjajo na njegova vprašanja ter nudijo toplino in podporo otrokovemu intelektualnemu odkrivanju, kar spodbuja razvoj njegove nadarjenosti. Naj bo otrok aktivni član pri vsakdanjih opravili, tam, kjer glede na njegovo starost že zmore.

Raziskave pa so potrdile tudi staro spoznanje, da preveč ambiciozni starši obremenjujejo svoje otroke in jim povzročajo odpor do učenja. Predanost in doslednost v kombinaciji z ljubeznijo in potrpljenjem so nedvomno zelo pomembni za otrokov razvoj. Če odrasli zmoremo vstopiti v otrokov svet radovednosti in raziskovanja in ga zmoremo čustveno podpreti in dati občutek varnosti, ne moremo zgrešiti.

V predšolskem obdobju (doma in v vrtcu) je potrebno ustvariti stimulativno okolje, da se spodbuja razvoj otrokove motivacije, pozitivne naravnanosti do izobraževanja in znanja na splošno. Pomembno je tudi pokazati zanimanje za otrokov uspeh, s tem izkazujemo spoštovanje do njegovega truda, ga spodbujajo in mu nudijo pomoč.

Naj bo učenje zabava.

(temeljni vir: R. Rajović, Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka)

Zapisala: Marijana Petek, univ.dipl.ped.